Včeraj je pošast v meni goltala svet
Včeraj je pošast v meni spet goltala svet
in se čudila, zakaj mehki plišasti medvedki
skupaj z ljudmi z belimi apnenastimi obrazi
molče bežijo iz njega.
Včeraj je pošast v meni sanjala
o pevcu z žametnimi ustnicami,
o posušenih oljčnih vejicah
in o mrazu, ki počasi spreminja
sončevo oblo v prazen,
drgetajoč kristal.
Včeraj se je pošast v meni spraševala,
v katerem srcu morda sedaj bedijo
tiste votle, do kosti izpraskane oči,
ki so me včasih gnale skozi mavrično drevje
v naročje nestrpnih, štrenastih bolečin.
Tako tujih, a tako sladkih.
Včeraj sem pošast v sebi vprašal,
če morda ve, kdo se bo jutri bahal
z zlatimi bubami metuljev,
ki čakajo ujete v vlažne, vlaknaste prizme
na dnu tistih dokončnih besed,
ki jih še ne zmorem izgovoriti.
in se čudila, zakaj mehki plišasti medvedki
skupaj z ljudmi z belimi apnenastimi obrazi
molče bežijo iz njega.
Včeraj je pošast v meni sanjala
o pevcu z žametnimi ustnicami,
o posušenih oljčnih vejicah
in o mrazu, ki počasi spreminja
sončevo oblo v prazen,
drgetajoč kristal.
Včeraj se je pošast v meni spraševala,
v katerem srcu morda sedaj bedijo
tiste votle, do kosti izpraskane oči,
ki so me včasih gnale skozi mavrično drevje
v naročje nestrpnih, štrenastih bolečin.
Tako tujih, a tako sladkih.
Včeraj sem pošast v sebi vprašal,
če morda ve, kdo se bo jutri bahal
z zlatimi bubami metuljev,
ki čakajo ujete v vlažne, vlaknaste prizme
na dnu tistih dokončnih besed,
ki jih še ne zmorem izgovoriti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 20. 06. 2010 ob 16:10
- Prebrano 838 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 400
- Število ocen: 11
