podoba slike kislega dneva
tetovirana v spominu
na tisti čudoviti naključni večer
ko sva si ritmično drgnila bedra
ob cesti na senu kozolca ki ga že dolgo ni več
ob nenehnih glasnih vzdihih
le telesa so bila noro zgovorna …

glasba oddaljene lesne žage naju ni
motila v ritmu mešanja koktejlov
iz najinih znojnih sokov z jezikom
polizane hladne sline zlepljenih ustnic
ki sva jo goltala pri vsakem butanju
v tvojo čarobno maslinasto odprtino…

pojenjala sva ko je dež potrkal nad nama
sprva nežno … močneje do norega izlitja
na svojo ljubo zemljo …

Nikoli se nisva razšla … le skupaj nisva več

aco ferenc