Pusta pot

nema pušča

tuje korake

hitenja

igra samo podlago

za vstop

tam se tujčev obraz

nasmehne svoji sreči

v pristanu z likom,

čakajočim na rtu

na drugi strani

tam domujejo

hiteče besede vzdihov

v pustoti

se rušijo preteklosti

a nekdo hodi

naproti, da ulovi

svojo stran brega


medtem veliki kazalci

prehitevajo počasne,

medtem ga nič ne dotika

prehodnosti

le cilj ga vleče

in noga v begu hiti

od nikogaršnje ceste.

IŽ-lev