KO ANGELI PADAJO V SVOJA ZRCALA

V noči,
ko angeli
padajo v svoja zrcala,
mi z ustnicami
netiš ognje.

Vzrdhtevaš
sred snegov.
Z vijoličastimi cvetovi
jemleš strahove
praznim vejam.

Poiščiva si
pomladno zavetje
v škarpah
pri modrasih;
naj še nama oluščijo kože.

Vzemi me
v tvoje ničje.
Prebodi me
s turkizno svetlobo
hladnih tolmunov.

V noči,
ko angeli padajo
v svoja zrcala,
mi pridi naproti
z zvarkom vseh juter.

MAYO