Delam misli
Veš ti, ki tamle ob vilah stojiš,
Kaj čudno zdaj v me strmiš,
Ko s peresom krog sebe opletam,
s papirja starega pajčevine ometam.
Veš, ko hrib krije v sebi vode
Ko se izlije na plan,
Ne zadrže ga male posode,
v toku močnem in čistem,
studenca novega izbruh,
si pot utira v nov dan,
ker ve, da duša hrani se z vodo,
a potrebuje še pesem in kruh.
Si videl kdaj delo pisarja težaka,
Tega, ki koplje v svojo bit rove,
Spušča se v svoje duše globine,
Išče rime v etru neodkrite in verze,
In spleta vence iz njih nove,
Da odkril bi v globinah svojih besedo,
Veš delo v globinah, krvava je tlaka,
Za sabo pušča rudar vse, svetlobo in bedo,
A beseda rok pridnih nanj v večnosti čaka.
…Ko kuha zraven misli in pa spomine,
Čaka, da skupaj vse bo prevrelo,
Ko zraven dodaja po ščepcih še zlagoma
Vse kar bilo je, kar je in kar mine.
Surovo besedo rudar črn
v rovu temnem najde,
očisti, jo potlej pazljivo obrusi,
Kot diamant, v prstan, jo vdela,
In vpne pazljivo v rimo,
ta pesem še dolgo v večerih,
Po smrti rudarja besed
Med ljudmi bo zvenela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
- 19. 06. 2010 ob 09:22
- Prebrano 1229 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315
- Število ocen: 9
