Skozi galerijo obrazov
V posmehu pomladnega dne
in pričakovanju, ki ga ni
stopam skozi galerijo obrazov.
Nočem biti več sam in nočem več praznih sten
čeprav je zdavnaj prepozno, da najdem najlepši portret:
- mojo večno iluzijo -
mlade, svetleče oči, ustne s katerih ljubezen kipi
in svilnate, zlate lase.
Tisoči obrazov - in vendar ne vem.
Le skomignem z rameni in grem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 16. 01. 2008 ob 09:48
- Prebrano 896 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 370
- Število ocen: 10
