Razjedla sol mladost
Sedi v lesenem, starem čolnu ribič sam,
Na glavi pa izprana obledela kapa,
Pod njo obraz, teman, ves razoran,
ko nanj, na morju, med valovi,
v burji starka čaka.
Roke utrujene,
Ki v življenju, ljubezen so gojile,
Roke,
Ki trte božale so,
Ko so ustne žlahtno, temno vino pile,
Te roke,
Kakor oljk stoletnih lubje razbrazdane,
Se poslove od morja modrega
in belih skal,
ko v ranem jutru,
burja preko pene, bele vode, plane.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
- 17. 06. 2010 ob 07:43
- Prebrano 680 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 125
