Hiša lutk
1. Kamnitega očeta so pokopali z zmletimi
vonjavami začimb.
Drobna roka brez utripa je bedela ob posušeni roži,
lep portret pisane družine.
&
Eno leto je od smrti tišine,
od prižganih luči …
2. V zaodrju je izdihnil prepir,
pijana zvezda pozabi na družinsko
kosilo in pade v navlažen fotelj
upravnika gledališča.
Zoglenela pljuča se nadaljujejo v črna lica,
v luskasto stisnjeno polje pepela, utripajoče.
Mati trga voščene diamante na kolažu.
Mati kriči divje sanje in razbije tih zvok klavirja.
Mati skrije mater v sebi.
&
Dve leti je od belih sten,
od pritajenih luči …
3. V avtomobilu brez strehe, v vozilu pridržane svobode
želim slišati krik metulja preden me pustijo oditi
na bolni fetus belega trga, na semenj ničevosti.
&
Tri leta je od hiše lutk,
od senc, režečih srajc svetlobe …
Drobna roka brez utripa je bedela ob posušeni roži,
lep portret pisane družine.
&
Eno leto je od smrti tišine,
od prižganih luči …
2. V zaodrju je izdihnil prepir,
pijana zvezda pozabi na družinsko
kosilo in pade v navlažen fotelj
upravnika gledališča.
Zoglenela pljuča se nadaljujejo v črna lica,
v luskasto stisnjeno polje pepela, utripajoče.
Mati trga voščene diamante na kolažu.
Mati kriči divje sanje in razbije tih zvok klavirja.
Mati skrije mater v sebi.
&
Dve leti je od belih sten,
od pritajenih luči …
3. V avtomobilu brez strehe, v vozilu pridržane svobode
želim slišati krik metulja preden me pustijo oditi
na bolni fetus belega trga, na semenj ničevosti.
&
Tri leta je od hiše lutk,
od senc, režečih srajc svetlobe …
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 16. 06. 2010 ob 20:31
- Prebrano 1551 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 600
- Število ocen: 14
