Spet sem pri tebi.

Utrudila si me
kdaj s svojo
večno mladostjo,
ki se je posmehovala
mojemu zorenju.
In zjezila kdaj
s svojo vztrajnostjo,
ker se nočeš premakniti
z obledelega ristanca
na sivem asfaltu.
A jaz še kar
prihajam k tebi,
da se napijem mladosti.
Ni še konec mojih vračanj.
Le ostani tam,
počakaj name,
nekje za mavrico otroštva.

Da te znova in znova najdem.

coprnica z barja