
Le voda je bila potrebna,
da te je odplaknila iz tega sveta.
Še manj, kot minuta časa,
pa ti avto je vzel pogum za življenje.
Tam, kjer pred trenutkom stal si,
tam zdaj namesto tebe ležala je luža krvi.
Vse se je ustavilo.
Spreleteli so spomini me;
spomnila sem se,
da ti naučil si ljubiti me,
spomnila sem se poljubov
in globokih modrih oči.
Pogledala sem zgrožen voznikov obraz,
in potem...
Tebe na tleh zagledala sem jaz.
V tistem trenutku moje srce je počilo,
se zlomilo,
vedelo je, da bo tebe izgubilo.
Počasi zaprl si oči
in obrnil glavo proti meni...
Tista poslednja modrina tvojih oči,
iz katerih še zadnjič solzica spolzi,
rečeš mi: "Ne joči, vedno te bom imel rad!"
Niso bile več potrebne besede,
vse so povedale najine oči,
ki se niso ločile vse do takrat,
ko je modrina tvojih ugasnila
in mene samo na tem krutem svetu pustila...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: *masha*
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!