Pre-povedano
Odpiram dušne sledi.
Tečejo kot reka – krvi.
V lastnem preziru si
umivam jezik.
Sledim ti in sproti
pokopljem vse izumrlo.
Zadiram si trne v
namišljene rane.
Vem, da jih boš vedno
pazljivo odstranil.
Vem, v mali vasici pekla,
meni dišijo nebesa.
Tečejo kot reka – krvi.
V lastnem preziru si
umivam jezik.
Sledim ti in sproti
pokopljem vse izumrlo.
Zadiram si trne v
namišljene rane.
Vem, da jih boš vedno
pazljivo odstranil.
Vem, v mali vasici pekla,
meni dišijo nebesa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 14. 06. 2010 ob 19:21
- Prebrano 705 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 265
- Število ocen: 9
