Nocoj to noč in leto je preteklo
kakor iskra v srce je vržena ljubezen.
Plamen je v meni zanetila ljubezen
in okovala me v okove je jeklene.

Dovolj se od takrat vode je preteklo
in počil je prenekateri sklep železni.
Pa tudi jaz sem trezen,
Umrlo je kar me dolgo je peklo.

Na grobu novem tu ljubezni stare
nocoj pričenjam zvezo novo
in jarem komaj narejen
spet me teži.

Ljubezen meč je, ki hladi in reže
in kdor je kdaj okusil ost njegovo...
Kot v luč metulj,
tako jaz silim v mreže nove.

RUBIN