Razpel bom šotor cigana
z rokami z vonjem po baladi,
s prsti plešočimi po tanki struni očetove violine.
Razpel bom šotor v pomladi
z vonjem juter po Ani …
tisti vranjegrivi, z očmi isker Pegaza,
s spodrecanim krilom iz lilij in jutranje rose...
razpel bom srajco iz očetove skrinje,
razgalil bom divje te roke,
uklesal bom vanje nje boke široke
in vonj njene kože, ki boža, tolaži in daje …
in legel bom vznak in medlel šepetaje
s klobukom globoko na čelo … smehljaje.