Ne pozabiš
na suknjo,
ko odhajaš
v svoj dom

Ne pozabiš
hitenja,
ko se ti mudi,
da ti vlak ne odpelje

Ne pozabiš
na karto,
da si zavaruješ
svojo prosto pot

Ne pozabiš
brezobličnih cest,
ker ti ne pobožajo srca,
ker izgubljaš pogum

A pozabiš
me vzeti s seboj,
in tudi s tem se sprijazniš,
čemu me ne vzameš kot karto,
kot vlak, kot pulover,
ko pa praviš,
da me imaš tako rad,
da najin svet je skupen svet,
edini.
A me puščaš.
Brez tebe.

IŽ-lev