Je navsezgodaj zjutraj
okoli pol pet.
Na poti v službo
me iz vsakega konca
ptice z njihovim petjem
pozdravljajo.
Lahek veter me boža
po obrazu, okoli ušes.
Kako lepo je to
spomladansko jutro.
Je le še nekaj zvezd na nebu,
ali oblaki, kateri se podijo.
Obrisov sončnega vzhoda
še ni dobro videti.
Ne vem, kaj mi bo ta dan
prinesel, vem le to,
da moram to čudovito
naravo, katero imamo,
v sebe vsrkati,
potem bo vse drugo
še nekako šlo
v tem lepem spomladanskem jutru.

Marijana Rauscher