Ozračje preveva čisto nov vonj.
Popolnoma drugačen.
Ni dišeč, ne privlačen.

Nebo prekrivajo čisto druge barve.
Niso žive, niti igrive.
Grde so in sive.

Okolica postaja vedno bolj moteča.
Ni več smeha, ne sliši se sreča.

Moje sanje izginjajo nekam stran..
Bežijo, misli moje jih več ne ulovijo.

Moje srce se umirja, nato išče
in dirja..
Izgublja ritem in peša.

Nič več se ne oklepam nečesa.
Ostajam sama in Spomin;
z njim iz dneva v dan živim..

Tvoji spomini me še vedno bolijo,
čeprav ure, dnevi, čas mimo
hitijo.
Ne vidiš moje bolečine,
pozabil si najine spomine.

Wse skupaj umira.
Ne najde druge poti.
Mene boli.
A tebe več ni.

*masha*