KAMNI

Prvi kamen
se v blatu utaplja,
s poplavo na obrežju temni
in sanja o vodi, ki ga krogli.


Drugi kamen,
odrezan od skale,
odmeva od sten,
preskakuje prepade,
drevesa, grmovje, zeli.
V drobirju, poraščen z mahom, preži.




Tretji kamen se vzpenja iz tal.
V zapajčevinene oči
ga drezajo rogovile.
Ko jih zglodajo črvi,
se mu pogled zbistri.



Četrti kamen
je v človeški ograji vogelni.
Prisluškuje spotikam, spominom, spoznanju,
šepeče v otroškem kričanju,
zasleduje omahovanja na križpotju.
Momlja, ko se znoči.



Peti kamen
se greje s kačjimi svitki.
Rahlo drhti,
kot voda pod mrestom.
Na sončni strani,
v ogradi z ovčicami.
Ta vedno molči.



Šesti kamen
skriva v sebi
zmajev odtis.
Visoko v bregu
se sklanja čez previs.
Ko strela vanj sikne,
na nebu vznikne goreči obris.



Sedmi kamen,
ga težkam na dlani.
Do kosti.
Dokler ne zažari
v beli barvi, posut z luknjicami.
Se k dežju pripravlja.
Skrij me, kamen, skrij.

Ana Porenta

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Ana Porenta
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)

Pesmi

  • 13. 06. 2010 ob 13:20
  • Prebrano 1258 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1325
  • Število ocen: 33

Zastavica