Ker se črn oblak tudi v naravi vedno strga, ne zdrži.

Ker občutki nesreče preizkušajo živalost volje,
da se svoboda strga s ketne živalske ujetnosti,
da zadiha.

Biti bog samemu sebi, biti lastna volja svojemu umu,
zbližat korak lastni želji, odbiti nelastno voljo,
ki igra v škodo.

Biti vest svoje vesti, brez vprašanj tujemu podjarmjenju, odbiti hudobo.

Biti dobri človek zase in svoje srce, osvoboditi lasten dih svojega utripa srca.

Boriti se, ker vsaka razlaga, ki jo je potrebno dajat je zagovor v smeri sledi po poti lastne svobode.

Splošna okupacija ima skupni boj. Težek.

V navideznem miru v boju za bran lastnega,
je premagovanje straha, ki bogati tujo srečo,
ne lastno.

Režem tega električnega pastirja,
postavljam vmes vrata, brez ključa.

In prihajam. To mi je res lahko.
Tega mi ni treba niti napisat.

IŽ-lev