zaprejo me v kočijo
moje novo in skrivno ime
in cvetje, ki ga položim v vazo
potem ne razmišljam več
ogrejem si roke in noge
da s teboj lahko delim mojo plodno celico
in žejna sem
prekleto sem žejna
polokala bi, kar iztisneš iz medenice
spominjam se luksuzne trgovine
s pregrešno dragim suhim sadjem in čokolado
in pitja penine
belega in rdečega vina
da se okrepijo semena
ki ljubijo vroče podnebje
mogoče bom danes pila vodo Evian
včeraj sem kavo Lavazza
in ovitek bonbona sem odvrgla v koš za smeti
dovolim si, da stopim h košari
zajamem limone
jih razrežem na štiri kose
s stegni zdrsnem prek roba
žilava in sanjava
z malinovo marmelado namažem jezik duha
jezik preprostih oblik in prosojnih barv
in v glavi primanjkuje dejstev za beg v brezov gozd
zopet se v meni razvija prefinjen vonj
obrnjen k tebi v mikavno slast
zasliši se udarec ob tla
in tiho šelestenje listja iz dveh smeri
čepim, ko namočiš prst
da nisem več ne suha ne prašna
na hrbtu
pred tvoj nos
ritem tanga
ustnice stiskajo
da mi dvakrat trikrat večkrat pride
ugaja
joj, kako ugaja
naj govorijo, da sem packa
naj se jezijo
da mi le nogavičke in sočnost v razkoraku pustijo

sheeba