Naivnost
zdelo se mi je
da se pogovarjam z želvo
o brezčasnih stvareh, no v resnici
sem govoril sam s sabo in upal
da se želva potihem strinja z mano
potem pa, ko sem jo vzel v dlani
in si jo od blizu ogledal
se mi je ugotovilo
da je star, razmočen sendvič
ki mi je kazal jezik in me hotel
z velikim veseljem
pobruhati
spustil sem ga iz rok v kalno lužo
in, ker se je v zraku
na dvoje razcepil
je naredilo čmok - čmok
nato sem se zazrl
v plesnivi hlebec sira
na nebu
ki je bil tam namesto sonca
in se brez pomislekov
katapultiral
iz te turobne, zazankane
pokrajine
Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek
Pesmi
- 10. 06. 2010 ob 09:44
- Prebrano 1385 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 715
- Število ocen: 16