zakaj prenašam tistih nekaj las, ki se bohotijo v loncu
zakaj ne pokopljem zobne ščetke, ki se bliža koncu
zakaj vedno zmanjka toaletnega papirja
ko sedim na školjki in razmišljam o svetovnem miru
zakaj
ne uganem, ker pred šesto uro zjutraj ne vstanem
vprašanja so le boljša polovica
odgovora, ki tepe jih desnica
zakaj je sonce masleno in luna na tačkah
zakaj se kaplja mleka sveti na črnih mačkah
zakaj Venera zoba gozdne jagode in prazna je skleda
zakaj se žalost na velikem plakatu preobjeda
zakaj sem jaz tisti oblak, ki nad morjem zaspi
zakaj si ti tisti oblak, ki pod mojimi stegni buči
zakaj
zato
ali ne
tako
mogoče ja
danes spet
odšla bom s klovni na potep
bomo lešnikov nabrali
se na travniku igrali
skrili nekaj knjig
poslali duhovniku namig
pobrisali kristalni prah
da vzklije mah
ni več skrbi
denar gori
denar
drobiž
kupim si prestiž
plišasto lisico
da bom zvita
sešita
golo obrita
s pohoto prepita
se bom v nasadu breskev skrila
da me hudičevka ne bo dobila
želi si moje kože
moje mokre rože
jeter
pljuč
ledvic
in sekunde neodvisnih ptic
gleda me z rdečimi očmi
kako bi me ubila
moj škrlat izpila
mrtva kričim v najtišjem paketu
ki je poslano na zadnjem letu
ni prostora v nebesih za dekleta, kot sem jaz
prodali so že vsa ležišča in sedišča
še stojišč ni več
saj je vseeno
moj dotik prebije še tako močno steklo žgečkljive domišljije

sheeba