In potem, tišina
krik se nemočno poleže
nazaj v grlo spokoja
skozi razbite arkade noči
spolzijo
še zadnji plameni
tleče besede
nemočno razpadajo
v nemi objem črk
le še veter
brezbrižno razpihuje
upepeljene sence
po pogorišču spominov Legy
Napisal/a: Legy
Pesmi
- 09. 06. 2010 ob 11:13
- Prebrano 2320 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1095
