Haiku 137

škrbasta skala
v beli smetani valov
žveči meduze

Lea199

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 06. 2011 ob 21:19

V tako majhni in krhki pesniški obliki avtorica odpira vesolje razmišljanj. V podobi iz narave najdemo ostrino neživega in neosebno prostranost (morja), ki povzroči odmiranje ranljivega, skoraj neopaznega živega (meduza) ob statičnosti in trdoti danosti (skali). Izbrane besede hkrati nakazujejo na antropomorfnost misli: smetana / žvečenje, kar bralca napeljuje na iskanje vzporednosti med morjem / skalo / meduzo in svetom / življenjem / človekom. Zaradi možnosti dveh popolnoma samostojnih interpretacij se bralec lahko večkrat vrača na haiku, ga prebira in dojema na različne načine.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 08. 06. 2010 ob 22:00
  • Prebrano 121334 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 985
  • Število ocen: 23

Zastavica