POSTAJAM PRAH
Že leta se prašim
na pozabljeni polici
trhle duše.
Moj porozni obraz
razpada na dlani sonca
in moje okončine
trohnijo
v mlačnem dežju.
Brez oblik.
na pozabljeni polici
trhle duše.
Moj porozni obraz
razpada na dlani sonca
in moje okončine
trohnijo
v mlačnem dežju.
Brez oblik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: coprnica z barja
- 08. 06. 2010 ob 12:42
- Prebrano 775 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 350
- Število ocen: 8
