Na mizi pred menoj jutranji časopis.
Po tiskarskem črnilu duh
in slika, ki vzbuja vtis:
slavolok zmage, spomenik cesarju,
ki nekoč je, davno,tisočerim dajal kruh.
In krožec spodaj, kamnit in hladen,
neznanega junaka grob.
Še joče kdo za njim?
Bodi kakor že: milijonom v spomin
je na grobu cvet, mimogrede travniku ukraden.



Na jugu, sredi peska, rečica Litani.
Zlorabljena, pozabljena in večna.
Pošasti gomazeče, od sonca razžarjeno jeklo
vročih tankovskih cevi.
In po bencinu smrad.
Lete granate čez rečico Litani,
na raketah v smer nasprotno jaše smrt.
Kazba v ruševinah.Dekliču si solza pot utira skozi kri,
groze plamenov se otepa brat...
Čez dan, dva banket in še vroče tankovske cevi.



( izraelski napad na Jordanijo )

Milenko Strašek