V bučanju prsi se nabira globočina vsega,
misli prehitevajo korake in kot da nisem
več glava in srce... te čakam,da prideš.
Kot da prideš, da zarežeš novo rdečino
v črnino srca.
Ne! Ne hodi. Raje samo - ostani in ne hodi!
Veter se je zarotil proti mojim željam in
ostajam sama na polju - žito valovi in božajo
me sence neke ljubezni.
Ki živi!

Silva Langenfus