Stara duša (sonet)

Nek glas rojeva črke v hladni sobi,
odtegnjene so lastne mu besede.
Zagloda v mantre, zvoke in obrede,
ne išče patosa v gorja grenkobi.

Šteje na prste rime zapoznele,
ki kažejo na misli neodkrite.
Zaupa stenam fraze, v molk zavite,
ker ve, pošteni, niso čisto zrele.

Zaluča v temo svoje krhke stavke,
saj ga, edina brez opomb, posluša;
v odtok izlije trhlih rim nastavke.

Naj lug izmiti strup iz njih poskuša.
Nato pobere koščke in popravke.
Morda je v njih njegova stara duša.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 04. 06. 2010 ob 16:04
  • Prebrano 795 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 547
  • Število ocen: 20

Zastavica