Nihče več ne verjame v upanje,

ne v mirnost vdiha z izdihom

ne v svet mirnih dotikov

ob meji ostrih robov,

za glasno mejnino

tihega mira, le da miru ne kimaš,

niti mu žugaš, da mora ostati tih.

Zbrisana so upanja govorečih hrupov,

mir je v obupu obesil belo zastavo.

Položaj quo v eni razdalji.

Bel pogled krvi.

IŽ-lev