Pavza

Soba diši po jogurtu
z velikimi koščki sadja,
ki razliti po tleh
nase lepijo šiljenje nočnih blodenj.
Na beli omari humus
pronica v črne bombažne nogavice.
Drgnem se s pesmijo,
dišeče palčke kot snif material
pospešujejo agonijo nenapisane pesmi.
Stroj tiska pocinkane strani.
Dež razmaže vonj črnila.
Pesem češe svoje lase
na balkonih oči.
V ogledalu tudi jaz
vidim svoj meglen odsev –
sliko fatalnega navdiha,
ko te čas skorajda umori.
Čik pavza.

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 31. 05. 2010 ob 15:00
  • Prebrano 1561 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 490
  • Število ocen: 13

Zastavica