Stena
Noč.
Mraz.
Hodiva sama.
hodiva plaho
in sramežljivo.
Hodiva težko,
nezaupljivo.
Hodiva.
Misliva.
Hrepeniva
po toplem dotiku dveh rok.
Čutiva isto,
misliva isto...
In hodiva, hodiva...
- še vedno molče,
drug poleg drugega,
s solzo v očeh.
S solzo, ki naju kot stena razdvaja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: milkivoj
- 13. 01. 2008 ob 15:07
- Prebrano 783 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 395
