Verjamem v angele;
ki tavajo nad nami in si
služijo krila …
Verjamem v svetle trenutke moje psihe,
ki se nenehno odbija od nevidnih
nebesnih sten …
Občudujem trenutke realnosti – redko razsvetljenje –
ki izginejo, ko zapiha veter in jih odnese
s sabo v druge atmosfere …
In ti … pustiš, da lovim svoje sanje;
letim na nevidnih krilih;
z nasmehom na obrazu …