Preveč kali je v drobu prizadetem -
strahu brez niti, praskanja, sovraštva.
Nobenih sonc, le skrivljena junaštva,
ki lažno cvilijo v spominu vzetem.

Morda se zdi preprosto, maščevanje,
a nikdar ni sadov še obrodilo;
je včasih srd za hip ušiv izmilo,
pa ga vrnilo spet v nemirno spanje.

Najbrž pisanje jeznemu pomaga,
da mir poskusi z njim v svoj log vrniti,
vendar pa jeza, sitna, večna zgaga

ne pripomore najti rdeče niti
in pesem bo postala zla naslaga,
ki se je dobro hitro je znebiti.

Lidija Brezavšček - kočijaž