Obrnem poletja,
da pridem do morja,
pripenjam sonce
na siva obzorja.
Napake zaznavam
v bridki osami,
še vedno verujem,
da niste zlagani.
Pri bogu prisegam,
podobe in liki,
da vas občutim
v vsaki repliki.
Le nekaj me zmede
v tej melodrami,
kam pojde ljubezen,
če ego se zdrami?