spet topotajo skrite stopinje
v pracelicah zagotovljene zavesti in režejo
spet nebrzdano divjajo zatrti kalčki
neuresničljive nujnosti
spet se zategujejo nevidne zaponke
čez nesprijaznjeno normalnost
spet plešejo ubite duše
spet kričijo nerojeni

zunaj pa raste trava
kot da ni nič

še pokositi je nimam časa

Lidija Brezavšček - kočijaž