Na pogorišču sanj,
na sredi velikih napak
valovi sad, dehti,
kipi v prvi ljubezni,
radiram se v samoti,
grozljivo, tesnobno ,samotno,
tresavo in bledo obujam
pehanje,večno hitenje,
vdihnem sinjino neba,
objamem prezeble kosti,
sami smo v kotu življenja,
razklan, posušen macesen,
jaz in severni veter.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!