sem kot siv labod
z bleščečim perjem
na površini tvoje
temne postane mlake
le včasih potisnem
svoj gibki kačji vrat
in aerodinamično glavico
pod pričakujočo temo
tiste nemirne gladine
da pozobljem drobne
skoraj nevidne drobtinice
motnega neizrekljivega strahu
ki ga v skopih koščkih
strgaš z izkrivljenih zrcal
svojega ptičjega srca