napisala sem ti
da sem rešila življenje to noč
skozi pepelnato sivo in marogaste vzorce
ki so goltajoče vibrirali po sobi
je še odseval utrip in vase obrnjen dih
ne, si odgovoril, rešila si tudi moje
iz sence kovinskih rastlin
tvoje je najpomembnejše zame, Ljubezen
je božanje gibov, ki puščajo na pegah usoden vtis
prebiranje besed in Zemlja med zlogi izginja
smeh, ki se razlega, ko govoriva o špagetih
in ko ti povem, da se ponovno vračam v jedilnico s parkirišča
kjer sem pozabila fotografski aparat
v vsej zmedenosti, ko sem srkala vase tvoj glas
tvoje je zame najsvetejše, Ljubezen
in brez čakanja na odgovore angelov
te začutim med oblaki
med deteljo na jasi
med soljo, s katero posipam neslani kruh
med vodnimi kapljami, ki prihajajo v moje mednožje z dolgimi koraki
med verzi in glasbo
med šivi sveže opranega perila
na orošenem hribčku, ki sem ga pravkar gladko obrila
povsod si, Ljubezen
kot življenje, ki v srčnem opoju kipi in diha
utripa
ljubi
in se prek nasipov časa bliže k tebi premika

sheeba