Hodila sem po ostrih črepinjah,
preživela viharje odtrganih razsežnosti,
držala življenje za nitko – ga obdržala.
V lužah pobirala ostanke preteklih večerov
in zaspala v naročju krvoločnih zveri.
Preživela tisoče letalskih nesreč in
Iztirjenih vagonov.
Moji organi utripajo z duplikati,
moje oči so izpile pijavke – gledam le z dušo.
Nemočna sem se plazila skozi trnje do živega.
Prebolela sem.
Tebe ne bom nikoli.

Silva Langenfus