Udomačena
Smrt udomačiti.
In je zopet zora,
in že grize dan.
V pesem skriti
svojo britev brezna.
In v njeni divjini
drezati v levja žrela.
Opit od besed,
zapit od vračanja domov.
S slamo namesto srca.
Z bičanimi konji na hrbtu.
Z najzgodnejšo lobodiko,
ki se rodi na smrti drugih,
ki ne išče sonca.
A on ve,
on te s svojo gnijočo rumeno barvo
pogoltne.
In potem obsediš,
na povodec pripet v njegovi
trpki tišini črne luknje.
Kdaj spet poskusiti po smrti?
In je zopet zora,
in že grize dan.
V pesem skriti
svojo britev brezna.
In v njeni divjini
drezati v levja žrela.
Opit od besed,
zapit od vračanja domov.
S slamo namesto srca.
Z bičanimi konji na hrbtu.
Z najzgodnejšo lobodiko,
ki se rodi na smrti drugih,
ki ne išče sonca.
A on ve,
on te s svojo gnijočo rumeno barvo
pogoltne.
In potem obsediš,
na povodec pripet v njegovi
trpki tišini črne luknje.
Kdaj spet poskusiti po smrti?
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 20. 05. 2010 ob 21:40
- Prebrano 758 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255
- Število ocen: 7
