Po cesti riše oblake in
sanja o toplem mleku.
V objemu poletnega vetra
si sleče še zadnjo tkanino.
Pogovarja se z grafiti sveta,
in z njimi sklene zavezništvo.
Za vratom mu cinglja piščal,
s katero prikliče vse izgubljene črede.
V boj proti podivjanim petelinom gre
ponosno, s solzami v očeh.
Zvečer se uleže pod hrast in
riše na lice noči - materin objem.

Silva Langenfus