Konec sveta
Zažgano nebo
se zadnjič spusti na rdečo zemljo.
Drevesa z jeziki oblizujejo
ostanke neke iluzije.
Nebo se razkolje in izlije
neskončno vsebino …
Vse drvi v neznano - z neznansko hitrostjo.
Žgejo se kamni in joče črna prst,
medtem ko se struge sušijo
- zrak kriči.
Jaz pa, mirna, ležim med nebom in zemljo
- in opazujem.
se zadnjič spusti na rdečo zemljo.
Drevesa z jeziki oblizujejo
ostanke neke iluzije.
Nebo se razkolje in izlije
neskončno vsebino …
Vse drvi v neznano - z neznansko hitrostjo.
Žgejo se kamni in joče črna prst,
medtem ko se struge sušijo
- zrak kriči.
Jaz pa, mirna, ležim med nebom in zemljo
- in opazujem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 20. 05. 2010 ob 08:56
- Prebrano 649 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240
- Število ocen: 6
