IX. SAMOGOVOR
Objokala si solze
na zadnji postaji otroštva,
in skozi razpokano
steno srca
še slišiš
utripe mladega nemira.
Nisi spredaj
in zadaj te ni.
Odtekel je sok
novih misli
in poniknil
v močvirje
nepripadnosti.
Vsi si te lastijo
in nihče te noče imeti.
na zadnji postaji otroštva,
in skozi razpokano
steno srca
še slišiš
utripe mladega nemira.
Nisi spredaj
in zadaj te ni.
Odtekel je sok
novih misli
in poniknil
v močvirje
nepripadnosti.
Vsi si te lastijo
in nihče te noče imeti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: coprnica z barja
- 19. 05. 2010 ob 12:39
- Prebrano 1613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 775
- Število ocen: 19
