Sčasoma zbledi
nikjer zapisano
kakor ljudje
iz spomina
poljubi iz ustnic
besede iz ust
ostane le zemlja
za grobove
geni v pesku
in prazna zibelka

nekoč davno
izgubljeno v večnosti
pod soncem
ki nam je
risalo sence
drevjem ki nam
je bralo misli
in zvezdami
ki so poznale usodo
zbledi sčasoma
tudi zapisano

le prah je še
zmeraj isti

Karel