V gozdu on je kot doma,
vsak kotiček tam pozna.
Mu klobuk krasi trofeja,
ga ne moti tiha veja.

Ko se zjutraj dan prebuja
že na preži on stoji.
Pogleduje, opazuje,
kaj krog njega se godi.

Tiho čaka sredi jase,
ko žival se mirno pase.
Si trofeje ogleduje
in načrte svoje kuje.

Če mladič `krog mame skače,
tiho puško odloži,
lovski zakon ne dovoli,
da mu mamo ustreli.

Antonija