V klet sem šla po kolo. Nad seboj skozi rešetke zagle-
dam velika, ploska stopala. Spoznam jih; tvoja so, tako smešna so videti, ko jih gledam navzgor.

Verjamem, da si začutil energijo. Moj pogled je prodoren.
Nakar te narahlo s šibo požgečkam po stopalih .
Popraskaš se, ozreš se navzdol, v temo.

Vznemirjen si. Stopiš do avta na parkirišču in se
vrneš z baterijo.
Prav tedaj, ko posvetiš navzdol in raziskuješ temo
pod seboj, te objamem.

Čudno, sploh me ne občutiš. Tako si zatopljen
v raziskovanje teme pod seboj, da niti ne veš,
kdaj sem se odpeljala.

levinja