Jacques: " Naj me vrag vzame, če mi je jasno, kako je mogoče delati brez vzroka. Moj stotnik je rekel: Dajte vzrok, učinek bo sledil; iz slabega vzroka slab učinek;..."

Denis Diderot, Izbrana dela, CZ, Ljubljana 1951
/ Fatalist Jacques in njegov gospodar, str. 311 /


Dobrodušna noč, ki zna in zmore izžarevati moč.
Za nebesni lok, zabrisan in utopljen v zvezdišča,
( ni vse slabo, kar pojenja ), puščajoča utrinke bleščeče,
drveče skozi mrakobo ( to zmede ljudi, zroče v nebo).
travišča spe, dremajo svizci, vgrizni v vabo,
ponuja se ti, sicer bo prešerna noč odbrzela v pozabo.


Dobrodušna noč, preplačana si, pogoltna, neizmerno presita...
Ko to pišem, varujem ogenj, iluzija razbita, da na vekomaj bi tlel.
Ko to pišem, želim si, noč, da bi bil to tvoj requiem,
ker te ne maram in dobro veš, da sem te preklel-
zdrvel sem, med žicami brni, ne vrnem se, ne smem.



Dobrodušna noč, krokarji te trgajo, misli mojih se lotevajo,
lotevajo se čudežnikov sitnih, ki čudeže za zlate ponujajo,
ko mimo drsa molčeča parada sklonjenih glav,
namenjena v smaragdnozeleno dolino diamantnega veselja,
da bo vse prav, kar store, ko se dotaknejo bisernih obal.



Dobrodušna noč, prividi: rdeči labirinti, kače zvijajoče, mučiš me.
Prividi: kriki božjastni, mokre rjuhe, živali strahotno suhljate.
Rdeči labirinti: odhajam, kažipotov ne potrebujem. P i š e ...
Kače zvijajoče: ves moker sem, tresoč, skrit v niše,
daleč od bleščave sanktuarija. Včasih sem se ga bal.

Milenko Strašek