Kakor metulj nad cvetjem poletim,
užijem barvo in vonj,
občutim tišino in mir,
ko veličastno v zraku lebdim.

Le en dan časa imam,
dragocen je in še ves moj,
najlepši cvet da poiščem,
naduham se ga
in mu lepoto svojih kril podarim.

Nad belim že cel dan letim,
krožim in krožim krog njega,
rahel strah mi poraja,
mar dovolil bo nemara,
da zanj svoj edini dan bi dala.

"Saj ni za dolgo,"
še posedem nanj,
"le en dan,
pač kolikor je sploh še ostalo od njega..."

Mala Punčka