Za mizo sedim,
v roki pero vihtim,
pred mano list papirja,
oko pogled skozi okno v svet upira.
Napišem:
"Morda res beseda ni prava in ne čas,
in nisem jaz tista ki se rada poslavlja...."
Nenadoma črnilo po pismu se razlije,
še solza nanj kane,
roka zaman drhtavico prikrije,
še dih v žalosti za trenutek zastane.
Zapišem še:
"Prijatelj moj dragi,
nikar nikdar na naju ne pozabi...
In vedi, da te ljubim..."
Mala Punčka