Oseka
zvečer
utrujena gorovja
sestopijo z roba morja
in krhka zarja
se nežno razsuje
po krilih
presenečenih galebov
šepetanje obale
krotko spolzi nazaj
v kletko spokoja
morski zrak
posadi borovce
v moje globoke vdihe
do kolen se pogreznem
v volhke sence valov
in v ritmu sopenja maestrala
postajam peščenjak
v umirjeni sipini obale
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 15. 05. 2010 ob 18:03
- Prebrano 1528 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1282
