Pripovedovala sem ti zgodbe
o ljudeh, ki so izginjali v noč,
bledih, kot ugasel cvet,
a z drobtinico upanja v srcu.

Pripovedovala sem ti bajke
o modrih dneh na krilih oblakov,
ko se zvezde utrinjajo v dan
in nebo pordeči zaradi ljubezenske zadrege.

Pripovedovala sem ti o pticah,
ki iščejo svoja gnezda v objemu neba,
trepetajo kot bilka, presihajoča v vetru,
medtem ko jim oblaki zastirajo upanje.

Pripovedovala sem ti o travah,
ki se mehko upogibajo v vetru
in se bojijo zatona sonca,
ki jih žge od korenin do neba.

Pripovedovala sem ob reki,
ki je tekla mimo mene,
medtem ko mi je veter razčesaval lase
in so se solze prelivale na obrisih lic:

pripovedovala sem o rekah, travah in soncu,
o nebu in sanjah, ki razsvetljujejo pogled,
a govorila sem le o naju,
ki se pretakava v splet in v smrt...

Mavrica